Zamisel o analizi besedne strokovne komunikacije

Nazaj na glavno stran

4.3 Razmišljanje o analizi pogostosti uporabljenih besed pri besednih strokovnih komunikacijah (Zipfov zakon) med 10 oddelki za informatiko in upravo v slovenskih delovnih organizacijah

Predstavljal bi si lahko, da bi analiza besedne strokovne komunikacije s pomočjo Zipfovega zakona med oddelkoma dajala nazorno zgradbo strokovnega komunikacijskega vzorca, s katerega bi bilo morda razvidno, katere so tiste besede, ki predstavljajo komunikacijsko vsebinsko jedro med oddelkoma skupno po 10 delovnih organizacijah in posamezno. Prav možno bi bilo, da bi pri tem naleteli na univerzalne vzorce obnašanja. Preden bi bilo smotrno izvesti tovrstne meritve, bi potrebovali natančno statistično analizo besed iz temeljnih del poslovodne informatike glede na frekvenčno distribucijo korenov besed (pogostost uporabljenih besed - podobno kot so to storili Zipf, Luhn idr. npr. pri Svetem pismu, angleškem jeziku).

Na podlagi tega, bi lahko določili ključne predstavnike besed, ki najbolj prispevajo k vsebini poslovodne informatike. Na medmrežju sem iskal izide o besednih analizah glede pogostosti uporabljenih besed v PI, vendar teh zaenkrat nisem uspel najti.

Sem pa našel zelo zanimiv nemški spletni vir, ki prikazuje tudi izide meritev o globalni vsebinski sestavi poslovne informatike (PI - prav za poslovodno informatiko zaenkrat nisem našel podobnih meritev). 30 izvedencem s področja informatike, ekonomike in organizacijskih ved so dali na voljo 10 opredelitev za PI, ki jih je bilo potrebno ovrednotiti. Izidi so bili naslednji (po rangih):

1. PI je znanost, ki se zelo navezuje na organizacijsko znanost, ki poskuša opisati in optimizirati gradnjo ter potek sociotehničnih sistemov.
2. PI je funkcionalna podjetniška znanost, ki v podjetjih poskuša proučevati obdelavo podatkov / informacij v smeri podjetniških prizadevanj.
3. PI je v tretji stopnji nekakšna informacijska znanost, ki znotraj področja ekonomike raziskuje pripravo ustreznih informacij v povezavi s poslovanjem.
4. PI je inovacijsko usmerjena in se ukvarja z opredelitvijo ter nalogi informacijskih / komunikacijskih tehnik, pri čemer se ukvarja z vpeljavo tovrstnih proizvodov in postopkov v podjetjih.
5. PI je znanost o sistemskem razvoju, ki poskuša vzpostaviti in vzdrževati ter s tem optimizirati uporabniško računalniško podprte sisteme.
6. PI je podjetniška veda znotraj institucije, ki poskuša opisati in izboljšati uporabo sistemov na različnih podjetniških področjih.
7. PI je v naslednji fazi inženirska veda, ki se ukvarja z razvijanjem in preizkušanjem pomembnih temeljnih tehnologij.
8. PI je veda, ki opisuje arhitekture (npr. podatkovnih baz, računalnikov).
9. PI je tudi znanost, ki poskuša izdelati posebne učne metode (npr. za permanentno izobraževanje zaposlencev).
10. PI je lahko tudi možnost specializacije znotraj informatike (iz globalnega vsebinskega vidika je ta možnost na zadnjem mestu).

Nemci so te meritve sicer še razširili znotraj posebnih področij, funkcionalnih področij PI itd., vendar pa zaradi prostorskih razlogov sem navedel zgolj zgoraj navedeno globalno vsebinsko sestavo PI. Na podlagi, še zlasti stroge opredeljenosti npr. ravnatelja, informatika, organizatorja glede PI, bi lahko sklepali tudi na njihov nivo besedne strokovne komunikacije, kajti ravnatelj, ki je prekomerno organizacijsko ali poslovno in ne informacijsko usmejen bo imel zelo ozko miselno obzorje in s tem zelo malo posluha za informatike v podjetju ali zavodu. Če zdaj to spoznanje prenesemo na vso upravo določenega podjetja ali zavoda, bi lahko pričakovali podoben izid. 

S pomočjo analize besedne strokovne komunikacije med oddelkoma v 10 slovenskih delovnih organizacijah, bi dobili vpogled, kako vodstveni kadri in kako informatiki podoživljajo PI v delovnem procesu. Pri tem bi bil tudi zelo pomemben pokazatelj pogostost (npr. enkrat tedensko, mesečno, letno), načini (osebno, pisno, telefonično idr.) in dolžina trajanja (5 minut, ena ura ipd.) teh strokovnih komunikacij. Iz tovrstnih raziskav bi lahko sklepali tudi na slog ravnateljevanja (npr. avtokrat bo imel malo dvosmernih komunikacij), na konfliktne kritične točke (na katerih področjih se napetosti pojavljajo; kje je komunikacija prekinjena) in nenazadnje bi dobili vpogled v strokovno usposobljenost obeh predstavnikov (uprava in informatiki). Tovrstna spoznanja bi potem lahko primerjali s poslovno uspešnostjo vseh 10 delovnih organizacij.

Nazaj na glavno stran