Analiza besedne strokovne komunikacije

Nazaj na glavno stran

 4. Zamisel o analizi besedne strokovne komunikacije med oddelkom za informatiko in upravo

Kakšne vzorce bi lahko odkrili pri besednih (ustno / pisno) strokovnih komunikacijah v 10 slovenskih delovnih organizacijah (manjša, srednja, večja), natančneje v različnih oddelkih za informatiko in upravo? Katere besede se najpogosteje pojavljajo pri strokovni komunikaciji med obema oddelkoma in katere besede predstavljajo jedro vsebine? Da bi lahko odgovoril na ta vprašanja, bi bilo najprej potrebno opazovati in zbirati podatke o besednih strokovnih komunikacijah s pomočjo različnih načinov (npr. snemanje telefonskih pogovorov, ki so strokovne narave, snemali bi ustne komunikacije strokovne narave npr. na sestankih, zbirali bi strokovna pisna sporočila, kar vključuje pisma, elektronska sporočila ipd.), ki potekajo v različnih oddelkih za informatiko in upravo. Z obzirom na to, da želim v tem kratkem poročilu prikazati zgolj zamisel o analizi besedne strokovne komunikacije (gl. naslov) in ne načine in / ali postopke zbiranja podatkov, bi bilo prav, da vam na kratko predstavim zakon o frekvenčni distribuciji korenov besed (Zipfov zakon – leta 1932).

4.1 Zakon o frekvenčni distribuciji korenov besed

Luhn in Zipf sta besede iz angleškega jezika razčlenila po frekvencah in jih razvrstila po ranžirnih vrstah. Pri tem sta prispela do ugotovitve, da je možno množičo besed v grobem razdeliti v tri skupine:

1. skupina – besede, ki se zelo pogostokrat pojavljajo in bistveno ne prispevajo k vsebini besedila.
2. skupina – besede, ki se zelo redko pojavljajo in prav tako bistveno ne prispevajo k vsebini besedila.
3. Skupina – ali vmesna skupina, katere besede so predstavnice vsebine besedila.

Na podlagi tega sta sklepala, da je možno na podlagi poznavanja frekvence in ranga besed določiti besede, ki pomenijo jedro vsebine (odvisnost v obliki hiperbolične funkcije). Prav ta spoznanja so uporabili za avtomatično indeksiranje predstavnikov besedil v določeni računalniški zbirki (metoda blokiranje, krnjenje, računanje povedne moči). V tem kratkem pisanju ne nameravam to metodo uporabiti za prej navedeno, ampak bi želel podati razmišljanje o analizi pogostosti uporabljenih besed pri strokovnih komunikacijah (Zipfov zakon) med 10 oddelki za informatiko in upravo v slovenskih delovnih organizacijah. Preden bom nekoliko naprej razvil to zamisel, bom najprej čisto na kratko predstavil nekaj situacij / okoliščin, kjer lahko prihaja do sporov oziroma do napetosti med obema oddelkoma.

4.2 Možna slika napetosti pri strokovni komunikaciji med upravo in oddelkom za informatiko v slovenskih delovnih organizacijah

• Ravnatelj/-i in uprava strokovno ne razumejo kadra iz oddelka za informatiko, zato so avtokratsko usmerjeni do njih in dajejo manjši poudarek na razvoj tovrstnega kadra in informacijske tehnologije. Komunikacija poteka od zgoraj navzdol.
• Informatiki / računalnikarji se počutijo podcenjeni in nenehno pod nadzorom nekompetentnih ljudi (v tem primeru od uprave in celo od drugih zaposlencev).
• Kader v oddelku za informatiko občuti strokovni zastoj, kajti uprava delovne organizacije njim onemogoča nadaljnji pozitivni strokovni razvoj.
• Med upravo in oddelkom za informatiko vlada nezaupanje, kar se odraža še posebej pri besednih komunikacijah (na eni strani uprava nenehno grozi, da bo odpuščala neposlušne kadre, a po drugi strani oddelek za informatiko nenehno grozi s tožbami in s sklicom posebnih nadzornih skupin za ugotavljanje primernosti kadra v upravi).
• …

Tovrstno vzdušje v delovnih organizacijah (DO) bi bilo več kot porazno, vendar pa bi meni omogočalo, da postavljam domnevo, za kakšen nivo kakovosti pri strokovnih komunikacijah tukaj gre in povrhu tega bi lahko sklepal na vrsto razvojne in kadrovske strategije v našem primeru 10 različnih slovenskih delovnih organizacijah.

Nazaj na glavno stran