Univerzalni vzorci - nadaljevanje

Nazaj na glavno stran

3. 1/f šum (flicker noise)

1/f šum je periodični signal (pod 100 Hz) z različnimi frekvencami in so ga doslej uspeli odkriti npr. pri intenziteti sončnih peg, pri toku skozi tranzistor, toku reke Nil, vetru, vodnih slapovih, v glasbi in pri borznih indeksih (morda pogojno gledano primerljivo s pretokom novih idej in motenj, ki ovirajo npr. bolj kakovostno notranje elektronsko poslovanje v delovnih organizacijah? – obdobja poplav in suš reke Nil?! Zgolj predpostavka!).

Primerjava med 1/f šumom in belim šumom

4. Zipfov zakon

Profesor George Kingsley Zipf je še zlasti v letih od 1932 do 1949 izdal zelo pomembna in odmevna dela, med katerimi naj omenim dve: “Human Behavior and the Principle of Least Effort (v slov. Človeško vedenje in princip najmanjšega odpora) in “The Law of the Frequence Distribution of Words”(v slov. Zakon o frekvenčni distribuciji korenov besed). Njegovi temeljni postavki sta bili informativnost (pridobivanje čim več koristnih informacij) in udobje (izključevanje nepotrebnih akcij, pri čemer naj bi si človek prihranil čas in energijo). Ukvarjal se je tako s populacijo velemest, s številom oziroma pogostosti uporabljenih besed v besedilih (npr. Ulysses – James Joyce, bilija idr.) itd. Zaradi prostorskih razlogov kanim v tem kratkem pisanju omeniti zgolj njegove meritve v zvezi s populacijo ameriških velemest. Ugotovil je, da obstaja med številom prebivalcev nekega mesta in njegovim rangom potenčna zveza, 

N = C / (n – 2/5)^3/4

kjer je N število prebivalcev, n je rang mesta, C pa je konstanta, ki jo izračunamo po naslednjem obrazcu:

C = f (frekvenca)^.n (rang). To pomeni, če poznamo rang nekega poljubnega velemesta lahko ocenimo število prebivalstva tega mesta.

Zipfov zakon bi bil zelo uporaben oziroma bi nam lahko pomagal pri analizah različnih vrst komunikacij med različno velikimi oddelki za informatiko in drugimi oddelki (še zlasti z upravo) v različno velikih delovnih organizacijah (zakon o frekvenčni distribuciji besed).

3 Prvi zaključek

S pomočjo modela SOC je možno razlagati nastanek kompleksnih sistemov, kjer se nam lahko odpirajo novi pogledi, nova razmišljanja in morda celo nova ali pa se vsaj spomnimo koristna že obstoječa merilna orodja za merjenje mejnih vrednosti (kolikšen je npr. tolerančni prag nekega zaposlenca, določenega stroja idr.), metastabilnosti (npr. globalno stabilna socialna klima v delovni organizaciji ipd.) in fluktuacij (število dinamičnih interakcij, število poslovnih transakcij, število posredovanih in povratnih informacij idr.) tudi v kompleksnih delovnih sistemih, kjer je po mojem mnenju več kot koristno poznati univerzalne vzorce različnih dinamik tako poslovnih, komunikacijskih pa tja do delovnih procesov. Model SOC je uporaben zgolj za velike sisteme oziroma za sisteme z velikim številom (lahko različnih) prvin / delov, ki nastopajo v določenem sistemu in v odnosu z okoljem (sistem mora biti termodinamično odprt). Za nastanek znanstvenega modela SOC bi se morda lahko trdilo, da se je znanstvena evolucija umaknila znanstveni revoluciji.

Nazaj na glavno stran